Naredi prostor. V glavi, v stanovanju, na urniku

Prisegam na prodajanje vsega, česar ne potrebujem več. Bolha.com je zakon. Ne verjameš meni? Pravilno!

Mark Zuckerberg; There’s actually a bunch of psychology theory that even making small decisions, around what you wear or what you eat for breakfast or things like that, they kind of make you tired and consume your energy.
Vir: Workopolis.com

Problem je, da imaš doma tisoč in eno stvar, ki je ne uporabljaš in ki samo polni tvoje možganske kapacitete (lahko bi rekel, da je tvoj RAM ves čas obremenjen z vsem, kar te obdaja). Saj veš, tisti rolerji, ki čakajo na sončne dni (že 3 leta zapored po možnosti); smučke, ki ti jih je škoda zavreči (pa čeprav nisi smučal/a že od leta 2001); kipec, ki bi ga lahko preimenoval tudi v nekoristnega nabiralca prahu; in še in še. Točno veš, katere stvari so ti res ljube in jih je vredno obdržati. In katere so tiste, ki te razjezijo samo, da ti pridejo pred oči. Vsa ta navlaka ti onemogoča, da bi se aktivno ukvarjal/a s čim pomembnejšim - z delom, na primer.

Sam sem že od nekdaj rad prodajal stvari, ki jih nisem več potreboval. Danes sem izredno hvaležen za to navado, saj se je izkazala za pozitivno. Ko se odločimo, da bomo nekaj prodali, se v nas začne tudi mentalni proces, ki povzroči, da se nam ta ista stvar zdi več vredna, kot v resnici je. Težko se poslovimo od navadnega predmeta, kar zlepa se zdi, da smo hudo čustveno navezani na nabiralce prahu. Nekaj pametnega o tej temi sem nekoč prebral v knjigi, katere naslova se zdaj ne spomnim. Morda Thinking, fast and slow? Ne spomnim se. Moj moto je: “Ni važno, za koliko boš prodal - samo da gre naprej.” PS: Ali kaj kupiš? ;)

Vsakič, ko kaj prodam, se počutim lažjega. Povrh vsega sem še zadovoljen, ko mi kupec javi, s kakšnim veseljem se njegovi otroci igrajo z Lego kockami, ki so pri nas samo ležale v kotu kot kup nesreče. Prodaja stvari, ki ti ne služijo več, je win-win situacija vsakič znova.

#7 KORAK: Potrebe na minimalcu

Če sem v preteklosti kdaj skrenil s poti, je bilo to zagotovo zaradi prevelikih potreb - ali bolje rečeno miselnosti, kaj vse potrebujem. Saj veš, s kakšno lahkoto se navadiš na višji življenjski standard. Potem živiš v zmotnem prepričanju, da vse to čisto zares potrebuješ in brez ne-vem-česa-vsega ne moreš, ne znaš več živeti. Posledice? Kot bik skozi steno rineš naprej, ves živčen, napet in si dopoveduješ, da moraš zaslužiti še več denarja, da boš lahko financiral svojo navidezno udobje bivanja.

O tako imenovanih “potrebah na minimalcu” sem bral na vseh možnih koncih. Svetovalci, strokovnjaki, vsi so govorili o minimalizmu bivanja. Šele, ko vse moteče faktorje zmanjšaš na minimum, se lahko dejansko posvetiš delu. Tako si omogočiš tudi dosti večjo možnost uspeha.

Že res, da se od udobja sila težko poslovimo - z menoj na čelu vred. I’m just a human - tako, kot ti. Sem pa nedolgo tega svojim prevelikim potrebam pokazal zobe in se premaknil naprej. Ni šlo zlepa. Živčni zlom (checked!) in duhovna rast sta razlog, da so danes moje potrebe lahko na minimalcu. Greš tudi ti tako daleč, ali se boš prej odločil/a kaj spremeniti?

#8 KORAK: Ostani sam/a s sabo

Minimaliziranje potreb se sliši dokaj enostavno. A zajec tiči v drugem grmu. Ko začneš plast za plastjo odstranjevati zunanje motilce, na površje pridejo skite čustvene rane in razno razni demončki, ki spijo v tebi. O sebi, svoji rasti in prijemih, kako se spopadati z vsem, kar leži v nas, pogosto ne vemo dovolj. Zato so pravilne informacije ključnega pomena. Bližje, kot smo svojemu bistvu, bolj “strašljivo” postaja. Na tej točki ti polagam na srce, da se ne zapleti v večno iskanje odgovorov, za katere meniš, da jih boš dobil/a na novi delavnici, poti ali kje drugje. Vse to lahko v resnici predstavlja zgolj nove in nove motilce, ki te odvračajo od samega sebe.

No, da pa ne bom preveč filozofiral, ti raje priporočim kaj konkretnega. Na primer procesno meditacijo za hitrejše procesiranje čustev. In dve super knjigi Tadeja Pretnerja: Kako spremeniti tok usode ter Integrirana osebnost.

Če si res zagrizen/a, se lahko lotiš še AEQ metode s katero ozavestimo trenutne vzorce v našem telesu, ki vplivajo na misli in obratno. Za okolico Kranja priporočam: Samo Šinik - zdrav-gib.si.

Sova buli

#9 KORAK: Ne pozabi na delo

Vrnimo se na prvo točko - delo. Sedaj, ko meriš svoj čas, se lahko posvetiš delu. Nekje na LinkedIn-u sem prebral, da je za začetek super že, če doma oddelamo 3 fokusirane, produktivne ure. Oglejmo si še kratek izračun - naj ti bo za motivacijo.

Če je tvoja urna postavka 20€/uro, je spodnji standard precej hitro dosegljiv:

a) 3 x 20€ = 60€ dan * 20 = 1200€/mesec
Res je, to je za samostojnega podjetnika relativno malo denarja. Ko plačaš prispevke, najemnimo in ovsene kosmiče za zajtrk in večerjo, ti ne ostane kaj dosti. A po drugi strani za 3 fokusirane ure dobiš res ogromno svojega časa nazaj.

b) 5 x 20€ = 100€/dan * 20 = 2000€/mesec
Če si stroške znižal/a na nulo, to pomeni, da s približno 500€ prispevkov + 150€ nekih osnovnih s.p. stroškov + 1000€ plače + 350€ prihranka prideš do standarda, kjer se imaš že precej fino.

c) 5 x 30€ =150€/dan * 20 = 3000€/mesec
No, zdaj si pa že pravi gospod/gospa. Obenem imaš pa še ogromno prostega časa zase.

#10 KORAK: Počasi, korak za korakom, se daleč pride

Po zgornjem izračunu se ti morda začetni zaslužek zdi izredno majhen. Dolgoročno takšen prihodek ni realen. Na youtube.com sem gledal video, da je oseba, ki ne generira vsaj 5000€/vrednosti na mesec, na meji propada. Moj nasvet je: počasi.

Prvi korak, je, da pridobiš svoj čas nazaj, ustvarjaš iz lastne notranje motivacije, zmanjšaš svoj prekomeren standard ter stroške, se pripraviš na zmago (telovadba je obvezna oprema:)), se umiriš in potem si pripravljen/a na skok naprej. Kam? :)